AI uvedba je strateški projekt

Posted by Aleš Štempihar

Zakaj se zgodovina ponavlja in kako se tokrat odločiti drugače?

AI uvedba je strateški projekt. Ne tehnološki. Ne IT operativni. Ne izobraževalni. Strateški.
 
Zgodovina se ponavlja – podjetja žal tudi pri AI uvedbi ponavljajo zgodovinsko napako. To bi lahko bilo tokrat celo zanje usodno.
 
V svoji dolgoletni poslovni karieri sem bil večkrat priča neuspešnim t.i. "IT projektom" – CRM in ERP uvedbam, ki so ostale brez pričakovanih poslovnih učinkov. A bil sem tudi del nekaterih zelo uspešnih projektov, kjer smo najprej postavili jasna poslovna izhodišča, opolnomočili poslovne uporabnike in na koncu tudi dosegli zastavljene poslovne cilje.
 

Zgodba, ki se ponavlja

Nekaj let nazaj je prišla začetna doba uporabe algoritmov umetne inteligence tudi v podjetjih. In zgodilo se je že videno. Poslovodstva so te projekte ponovno prepustila vodjem IT in podatkovnim znanstvenikom. Rezultat je bil enak kot pri prejšnjih "IT projektih" – nezadostni poslovni učinki.
 
Čeprav so CIO postali bolj poslovno usmerjeni, so večinoma še vedno brez potrebnih pristojnosti in vpliva ter izvajajo AI projekte brez sprejetja odgovornosti s strani poslovnih vodij. Poleg tega so tudi podatkovni znanstveniki na kompetencah poslovnega področja izrazito podhranjeni. Rezultat so (bili) v večini primerov neuspešni ali delno uspešni AI projekti. Poslovnih izhodišč in zavezanosti najvišjega vodstva celoviti strateški uvedbi AI praktično ni za opaziti.
 
In zgodovina poslovno premalo uspešnih "IT projektov" se je ponovila.

Leto 2026: Nova realnost, stare napake?

Smo v letu 2026. AI pospešeno prihaja v multiagentna okolja. AI agente bo potrebno orkestrirati – ciljno voditi in učinkovito upravljati. Kmalu boste morali orkestrirati cele ekipe AI agentov – pomočnikov vaših najboljših ljudi.
 
In tu se postavi ključno vprašanje za vsakega CEO-ja: Boste opolnomočenje najboljših AI pomočnikov vaših poslovnih vodij res prepustili vašemu tehničnemu kadru ali celo zunanjim ponudnikom IT rešitev? Menite, da dovolj poznajo vaše strateške ambicije? Menite, da bodo kos upravljanju sprememb pri vaših zaposlenih?
 
Morda boste celo to nalogo prepustili poslovnim vodjem, ki naj vsak za svojo poslovno funkcijo poskrbi za uvedbo AI? Vendar ali ne boste s tem obstoječe silose s pomočjo AI še multiplicirali? To bi lahko imelo še večje posledice kot pri silosih klasičnih organizacijskih struktur.

Dva pristopa k AI uvedbi

Obstajata dva bistveno različna pristopa k uvedbi AI. Eden vodi v nezadostne poslovne učinke, drugi v merljivo vrednost in konkurenčno prednost.

IT/tehnološki pristop – kako pristopa večina podjetij
  • Delegirano IT-ju: Tehnični kader vodi celoten projekt. Poslovodstvo se umakne v vlogo sponzorja, ki občasno prejme poročilo o napredku. Odločitve o tem, kaj in kako implementirati, sprejemajo ljudje, ki nimajo celovitega vpogleda v strateške ambicije organizacije.
  • Technology-first: V ospredju so orodja namesto strategije. Najprej se izbere tehnologija, šele nato se razmišlja, kam jo uporabiti. Vprašanje "Katero AI orodje izbrati?" pride pred vprašanjem "Katero poslovno vrednost želimo ustvariti?"
  • Piloti brez produkcije: Eksperimenti ostanejo brez pravih rezultatov. Organizacija nabira izkušnje s pilotnimi projekti, ki nikoli ne preidejo v produkcijsko uporabo. Proof-of-concept za proof-of-conceptom, a brez resničnega poslovnega učinka.
  • Silosi: Vsak oddelek dela zase. Prodaja ima svoj AI projekt, marketing svojega, finance svojega. Ni koordinacije, ni sinergij, ni celovitega pogleda. AI multiplicira obstoječe organizacijske silose.
Rezultat: Nezadostni poslovni učinki.
 
Strateško poslovni pristop – kako pristopajo uspešni
  • Vodeno s strani CEO: Poslovno vodstvo aktivno vodi AI uvedbo. CEO definira AI ambicijo in strateške cilje, poslovni vodje prevzamejo odgovornost za realizacijo vrednosti na svojih področjih. Tehnični kader je v vlogi izvajalca, ne odločevalca.
  • Business-first: Strategija je pred tehnologijo. Najprej se definira, katero poslovno vrednost želimo ustvariti, šele nato se izbere ustrezna tehnologija. Vprašanje "Katere poslovne omejitve želimo odpraviti?" pride pred vprašanjem "Katero AI orodje uporabiti?"
  • Poslovni učinki: Fokus je na merljivi vrednosti. Za vsak AI projekt so definirani jasni KPI-ji in pričakovani poslovni učinki. Uspeh se meri v realizirani poslovni vrednosti, ne v številu implementiranih orodij ali izvedenih izobraževanj.
  • Integracija: Celovit pristop namesto fragmentacije. AI uvedba je koordinirana na ravni celotne organizacije. Sinergije med oddelki se izkoriščajo, skupni cilji povezujejo različne iniciative v koherentno celoto.
Rezultat: Merljiva poslovna vrednost in konkurenčna prednost.
 
Razlika ni v tehnologiji. Je v pristopu.

Sporočilo za vaše nadrejene

CEO in izvršni direktorji – verjamem, da ste se kljub vsemu iz zgodovine naučili dovolj, da ne boste končali ponovno na ledu. Od vsa pričakujemo strateška izhodišča, prevzem odgovornosti in vključitev poslovnih vodij, od nas pa lahko pričakujete tehnološko podporo, razumevanje poslovnih procesov  in pomoč vodjem pri povezovanju tehnologije s poslovnimi cilji.

Nova, tokrat zelo verjetno zadnja priložnost.

Podjetja, ki bodo preskok iz digitalne ekonomije v inteligentno ekonomijo naredila med prvimi, bodo praktično neulovljiva. Nekatera ta prehod pravkar že počnejo pravilno.
 
Pravo vprašanje za podjetja je: Ali so med njimi tudi vaši konkurenti?
 
In še bolj odločilno vprašanje: Boste poskrbeli, da bo med njimi tudi vaše podjetje?
 
Leto 2026 je priložnost, da vodstva podjetij tokrat ravnajo drugače. Strateško. Poslovno usmerjeno. Verjemite mi – tokrat je to pravzaprav njihova zadnja priložnost.
 
Če želite k AI uvedbi pristopiti celovito in poslovno uspešno, vas vabim na spletno stran AIVaaS™ (AI Value as a Service) – celovit pristop uvedbe AI v poslovanje z osredotočenostjo na realizacijo merljive vrednosti in visokega ROI AI investicij.
Več na: slovenia.iiba.org/page/ai-value-as-a-service
 
 
Avtor: Aleš Štempihar