Štirje premiki, ki ločijo CIO-ja, ki AI le uporablja, od CIO-ja, ki z AI soustvarja poslovno vrednost
Ne poznam več CIO, ki ne bi uporabljal AI. Vprašanje torej ni več »ali«, temveč »kako« in s kakšnim namenom. In ravno tu se odpira priložnost, da CIO s pomočjo AI naredi dodaten premik k uveljavitvi v očeh vodstva.
Povprečen AI uporabnik piše prompte, klepeta z AI orodjem in čaka na rezultat. Arhitekt AI priložnosti razmišlja drugače: kako AI vgraditi v način dela, kako z njim ustvarjati vrednost za organizacijo, kako postati sogovornik vodstvu pri pomembnih odločitvah. Razlika torej ni v poznavanju AI orodij, temveč v miselnosti.
V IIBA Slovenija predlagamo štiri premike na tej poti.
Štirje premiki, ki vodji HR ponujajo priložnost s pomočijo AI postati zgled zaposlenim in hkrati okrepiti svojo vlogo pri vodstvu
AI uvedba je strateški projekt. Ne tehnološki. Ne IT operativni. Ne izobraževalni. Strateški.


Kadrovskih (HR) strokovnjakov danes ne čakajo več le naloge administracije in zaposlovanja, postavljeni so pred strateške izzive v hitro spreminjajočem se okolju. Trg talentov je konkurenčen, generacije zaposlenih imajo drugačna pričakovanja, digitalizacija pa posega tudi na HR področje (npr. orodja za upravljanje talentov, analitika podatkov o zaposlenih). Po raziskavah in anketah med HR vodji so med največjimi trendi na področju HR tisti, ki poudarjajo osredotočenost na človeka in kulturo sodelovanja. Konkretno, med najpomembnejšimi trendi so izpostavili: kulturo organizacije, usmerjeno na zaposlene in njihovo zavzetost, ter okrepljeno strateško vlogo HR (tesnejše sodelovanje z vodstvom). Hkrati pa HR vodje navajajo tudi ključne izzive, s katerimi se soočajo: kako pritegniti in obdržati prave talente, kako dvigniti zavzetost in produktivnost zaposlenih ter kako povečati prepoznavnost vrednosti HR v očeh najvišjega vodstva.
Pričakovanja do IT oddelkov so vse večja: uvajati morajo nove tehnologije, zagotavljati stabilno infrastrukturo in hkrati prispevati k inovacijam, ki prinašajo poslovno vrednost. V praksi pa se pogosto pojavi prepad med tehnološko izvrstnostjo in dejanskimi koristmi za podjetje. Ni redkost, da IT rešitve ostanejo premalo uporabljene ali da projekti zaidejo v težave, ker poslovni cilji niso bili dovolj jasno opredeljeni. Eden od sodobnih paradoksov je, da “ni stvar (samo) v tehnologiji, a brez nje danes tudi ne gre” – uspeh tehnologije je pogojen z njeno smiselno uporabo v poslovnem kontekstu. Zato se v ospredje postavlja poslovna analiza v IT: pristop, ki IT področje tesno poveže s poslovnimi potrebami in cilji.
Sodobno poslovno okolje zaznamujejo hitre spremembe, digitalizacija in boom tehnologij, kot je umetna inteligenca. V tej dobi tehnologije pa ne gre pozabiti, da bistvo uspešnega poslovanja še vedno ustvarjajo ljudje za ljudi. Podjetja se soočajo z izrazitimi silosi med oddelki – posamezni deli organizacije pogosto delujejo osamljeno, kar zavira sodelovanje in inovativnost. Posledica so zamujene priložnosti za bolj kreativno in učinkovito delo, ki ga prinaša pravo sodelovalno okolje. Tukaj nastopi poslovna analiza in vloga poslovnega analitika: to je povezovalec, ki razume jezik različnih področij in skrbi, da vsi deli organizacije delujejo usklajeno proti skupnim ciljem. Poslovni analitik pomaga, da podjetje v poplavi tehnoloških trendov ohranja poudarek na resničnih potrebah kupcev in zaposlenih ter na vrednosti za posel.




