Pot naprej postane jasnejša, ko vodje razvijejo skupno razumevanje, kaj AI pomeni za poslovanje njihove organizacije.
Usposabljanje je uspelo, zaposleni so postali bolj suvereni pri uporabi orodij umetne inteligence (AI). Nekatere ekipe že sodelujejo s posameznimi AI agenti, ki opravljajo določene naloge, nekatera opravila pa so zdaj hitrejša ali lažja. O dosežkih je mogoče poročati. AI je že del vsakdanjega dela, težko bi kdo utemeljeno trdil, da se ni nič premaknilo.
Ko pa pogovor nanese na to, kaj je pridobilo podjetje, postanejo odgovori manj prepričljivi: nekaj prihranjenega časa tu, obetaven rezultat tam in pričakovanja, da bo sledilo še več. Še vedno pa je težko pojasniti, ali bolje zadovoljujemo potrebe kupcev, ali je organizacija postala sposobna nečesa novega in kako ta prizadevanja prispevajo k njeni prihodnosti.
Nekatere koristi morda že obstajajo, vendar jih še nismo prepoznali ali izmerili, druge se morda sploh niso uresničile. To sta različni situaciji, čeprav ju na podlagi razpoložljivih dokazov morda še ne moremo jasno razločiti.
Če se v tem prepoznate, je neprijetna predvsem negotovost. Nekaj koristnega se dogaja. Manj jasno pa je, kaj vse skupaj prinaša, zakaj se zdi napredek omejen in kaj bi pomagalo.
